3.1 Vhodna datoteka

Poznavanje fizikalih lastnosti zgradbe je osnova za toplotni izraèun. Projektant naj bi programu podal le najnujnej¹e podatke. Vse ostale podatke potrebne za izraèun pa naj bi program izpeljal sam ali pa jih poiskal v ustreznih tabelah (snovne lastnosti, dovoljene upornosti). Opis zgradbe s tekstovno datoteko je pri raznih preraèunih primeren zaradi enostavnega vnosa, veèkratnega preraèunavanja in arhiviranja.

Vhodna datoteka naj bi imela strukturo vhodih podatkov tako, da bi upo¹tevala naslednje dejavnike vnosa:

• nabor vhodnih podatkov naj bo èim manj¹i
• vhodni podatki naj se ne podvajajo
• datoteka naj bo enostavno berljiva za èloveka kot tudi za program
• strukura mora omogoèati vnos za veèino zgradb, tudi za najbolj zahtevne zgradbe
• vhodni podatki naj omogoèajo tudi enostavno grafièno kontrolo rezultatov

Iz enaèbe 1 je razvidno, da potrebujemo za izraèun prostorov zgrabe snovne lastnosti konstrukcije k, povr¹ino A (stene, tla, strop) in temperaturo v in izven prostora. Z ustrezno hierarhièno zgradbo lahko izpolnimo veèino na¹tetih dejavnikov. Osnovni gradnik prostorov naj bo pravokotna povr¹ina, podana z dvema diagonalnima toèkama v 3D prostoru. Iz polo¾aja obeh toèk se lahko razbere ali je to vertikalna, horizontalna ali po¹evna povr¹ina. Èe si prostori delijo povr¹ino (ista ¹tevilka povr¹ine), potem se upo¹teva temperatura sosednjega prostora in ne zunanja projektna temperatura.

Hierarhija in naèin izraèuna narekuje naslednje zaporedje v vhodni datoteki:

1. Naziv izraèuna, klimatska cona, projektna zunanja temperatura.
2. Konstrukcije zidov, tal in stropov. Vsaka konstrukcija ima ¹tevilko, naziv, ¹tevilko karakteristiènega tipa konstrukcije za kontrolo dovoljene prehodnosti (tabela 2). Sledi opisni seznam materialov slojev v smeri od notranjosti proti zunanjosti, s podajanjem debeline vsakega sloja v cm.
3. Popis povr¹in prostorov. Podaja se ¹tevilka povr¹ine, ¹tevilka konstrukcije in diagonalni toèki .
4. Odprtine v povr¹inah (okna in vrata). ©tevilka odprtine, ¹tevilka povr¹ine, toplotna prehodnost k, diagonalni toèki in naziv.
5. Prostori. ©tevilka prostora, temperatura, ¹tevilo povr¹in, naziv, seznam povr¹in.

  
Slika: Èakalnica z vetrolovom velikosti m.

Ob znanih podatkih je tako mo¾na kontrola dovoljenih toplotnih prehodnosti konstrukcij in izraèun toplotnega toka v prostorih.

Primer popisa zgradbe (slika 2) sestavljene iz dveh prostorov dimenzije m in m:

 
projekt Testna zgradba 
cona 3
temperatura -10

konstrukcija 1
Zunanji zid
tip 1
Apnena malta                    2
Klinker op.-polna,izv. (1900)  25
NOVOLIT 50                      5
JUB-osnovni omet                0.8
JUB-Teranova                    1.2


konstrukcija 2
Predelna stena
tip 2
Apnena malta                    2
Klinker op.-polna,izv. (1900)  25
Apnena malta                    2

konstrukcija 3
Tla
tip 5
Parket                          1
Cementni estrih                 3
PVC folija, mehka               0.03
TERVOL TP - 12                  6
Bitumen                         0.4

konstrukcija 4
Ravna streha
tip 9
Betoni s kam. agregati (2200)  12
TERVOL DPP                     10
Bitumen                         0.4

povrsine 11
 1 1  0.0 0.0 0.0  4.0 0.0 2.5
 2 2  4.0 0.0 0.0  4.0 4.0 2.5
 3 1  0.0 4.0 0.0  4.0 4.0 2.5
 4 1  0.0 0.0 0.0  0.0 4.0 2.5
 5 1  4.0 0.0 0.0  6.0 0.0 2.5
 6 1  4.0 4.0 0.0  6.0 4.0 2.5
 7 1  6.0 0.0 0.0  6.0 4.0 2.5
 8 3  0.0 0.0 0.0  4.0 4.0 0.0
 9 4  0.0 0.0 2.5  4.0 4.0 2.5
10 3  4.0 0.0 0.0  6.0 6.0 0.0
11 4  4.0 0.0 2.5  6.0 6.0 2.5

odprtine 3
1 1 2.8  Okno
   1.5 0.0 1.0  2.5 0.0 2.0
2 5 3.5  Vhodna vrata
   4.5 0.0 0.0  5.5 0.0 2.0
3 2 2.5  Notranja vrata
   4.0 2.0 0.0  4.0 3.0 2.0

prostori 2
1 20.0 4 Cakalnica
  1 2 3 4
2 -5.0 4 Vetrolov
  2 5 7 6